otresi se anksioznosti
Dan 3: Izogibaj se ekstremom: vse v zmernosti
Anksioznost pogosto izvira iz skrajnosti – ekstremnega mišljenja, čustvovanja ali vedenja. Ko deluješ v miselnosti “vse ali nič”, postane težko najti ravnovesje, kar dodatno sproža anksioznost. Ne glede na to ali gre za delo, odnose ali osebna pričakovanja, skrajnosti te lahko pustijo ujetega ali preobremenjenega. Zmernost oziroma iskanje srednje poti zmanjšuje anksioznost, saj ustvarja prostor za fleksibilnost in sočutje do sebe.
NAREDI VAJO DNEVA 3
Vaja Dan 3:
Razmisli o področjih svojega življenja, kjer ponavadi deluješ v skrajnostih. Danes naredi eno dejanje, da v ta področja vneseš več ravnovesja – začneš lahko pri besedah, ki jih uporabljaš.
Način, kako opisujemo svoje izkušnje, lahko močno vpliva na to, kako jih doživljamo. Ekstremne besede, kot so “vedno”, “nikoli”, “grozno”, “katastrofa”, so pogosto povezane z intenzivnejšimi čustvenimi odzivi, kar lahko poveča našo anksioznost in stres. Te besede nas vodijo k črno-belemu razmišljanju, kjer se situacije zdijo bolj skrajne, kot v resnici so. To povečuje občutek nemoči in brezizhodnosti.
Prav tako razmisli o področjih življenja, kjer se preveč naprezaš. Se preveč posvečaš delu in zanemarjaš počitek?
Se trudiš za popolne odnose, dosežke ali videz?
Ko prepoznaš področje, kjer čutiš neravnovesje, si postavi specifičen, realen cilj, da vneseš več zmernosti. Na primer, če preveč delaš, si vzemi 30-minutni odmor, kjer počneš nekaj sproščujočega. Opazuj, kako ta sprememba vpliva na tvoje telo in misli – ravnovesje prinaša več miru.
Check lista:
☑ Prepoznaj eno področje svojega življenja, kjer deluješ v skrajnostih (npr. delo, prehrana, telovadba, odnosi).
☑ Prepoznaj vsakodnevno uporabo svojih ekstremnih besed in jih nadomesti z neekstremnimi besedami.
☑ Zapiši eno dejanje, ki ga lahko narediš danes, da vneseš več ravnovesja na to področje.
Ob koncu dneva se vprašaj: Ali je to dejanje pripomoglo k zmanjšanju tvojega stresa ali anksioznosti?
Nasvet:
Zavedanje uporabe ekstremnih besed ti lahko pomaga prepoznati vzorce pretiravanja, ki povečujejo tesnobo. Vsakič, ko ujameš ekstremno misel, se vprašaj, če je to resnično najslabša možna različica situacije in kaj bi bil bolj realističen opis.
DODATKI
zvočni posnetek PETRE
primer življenjske situacije